://gnevnik zdolgočasenega čudaka

brezdelje.
pofukano brezdelje.
nič se mi ne da.
v pičko mater.
pornič bom dal gor in si ga zdrkal.
ni mi do ženske.
ni mi do ljudi.
težijo.
dihajo.
v sebi pretakajo to pofukano kri, ki jo slišim metre daleč.
nervirajo me te kurčeve bakterije.
do večera bom že nekako.
potem pa liga prvakov.
nocoj morajo smrkavci razvajeni premagati psv in ne dobiti gola.
škoda se mi zdi, ker nismo poleti prodali henryja barceloni oziroma realu.
dobili bi petdeset milijonov funtov in prej odplačali fly emirates.
na kurac mi gre, da se mora stadion ashburton groove še osem let imenovati emirates.
tako ali tako se letos podmladek navaja igrati brez henryja.
toda.
kdaj bomo evropski prvaki, kdaj?
tako kurčevo velik klub, pa še nikoli ni osvojil lige prvakov.
mi je pa v ponos, da navijam za moštvo, ki je igra najlepši nogomet.
barcelona se skrije.
ste kdaj gledali arsenal, ko je v formi?
ne?
v devetdesetih so bili kralji protinapadov in hitrosti.
zdaj kombinirajo.
vendar ni ustreznega zaključka.
kot bi šlo za ekipo vratarja, dveh branilcev in osmih vezistov.
nocoj prosim za 2:0.
ker je mladim težko igrati proti slabšim na papirju.
če se jim uspe uvrstiti naprej, smo lahko celo prvaki.
toliko talenta, kot ga ima arsenal, ga ni imel pred dobrim desetletjem niti ajax.

lepo…
ljudje so pozabili na moj kurčev blog.
zdaj lahko pišem brez ovir.
pa ne zato, ker sem bil prej na nekem pičkastem forumu.
in se želim znebiti načičkanih umazank s sterilnimi življenji.
ter pohujšljivimi mislimi polnimi mastnih kurcev.
ampak zato, ker sem mizantrop.
tisti blog je bil moj prvi in sem ga ustvaril čisto iz testnih namenov.
in testisovih.
ter vztrajal, ker je bilo tam veliko pičk in sem hotel kdaj kaj pofukati.
jebeni kurac fukfehtarski.
moje usluge so brezplačne.
toda tega se ne gremo v virtuali.
kdo pa danes še piše besede zamaščenim grdobam?
nahajamo se v materialni družbi.
dobra prasica za dobrega prasca.
vendar za dobro klobaso še ni potrebno zaklati prasca.
zato prašičke vibratorje hranijo za sušo.
mi prašiči pa imamo desno roko.
z levo pa se medtem božamo po jajčkih.
da ni preveč ljubosumna na desno.
lahko pa tudi zamenjamo.

jutri se kudovci peljemo v beltince na prvo gostovanje.
predstavo smo prodali za kurčevih stopetdeset čukov.
ne vem koliko je to v eurih.
boli me kurac za denar.
in ga tudi prosil nisem.
igram za pofukan hobi.
važno je, da imam za malico.
tri eure osemdeset centov plačam vsak dan.
in se kar dobro najem, ker zahtevam večjo porcijo.
solate ne jem.
smrad kisov, jebem vam mater, kako lahko to jeste.
in potem grem z nekim sodelavcem na io voljo mandžare.
sedeva, prinesejo in ta kurac pofukani solato postavi na sredo mize.
drugič bom šel na wc in s škarjami odrezal blato, ter ga postavil k tisti kurčevi solati.
da bo videl kako meni ta pofukani jebeni kis smrdi.

upam, da bo jutri bolj rožnat dan.
danes sem bolj gangstersko razpoložen.
jutri pa moram biti pičkast.
čustveno kičast.
otročji.
pofukana gorila, ki se znajde v kregu med dvema partnerjema.
in četrto steno spomni na čustvenost, ki je ne poznamo.
zaradi stresa, potrošnje.

“kaj novega pri dućetu?”
težave z zdravjem.
zadnje dni serjem kri.
danes je sicer bolje.
krive tablete?
presuha sluznica?
manjša rana na želodcu?
že hemeroidi?
fizični napori?
rak na črevesju?
ne, ni panike.
zdaj je bolje.

“je bolje ali ni?”
“ne vem.”
“v glavi ti gotovo ni.”
“zato, ker pišem svoje misli?”
“ja, bolan si.”
“bolj kot tisti, ki jih ne napišejo, a vseeno mislijo?”
“ne vem, samo to vem, da si bolan, lahko mi pofafaš kurca, pa bom še vedno tako mislil.”
“ne bom ti ga. po kisu ti smrdi.”