večer je, pravzaprav je pozno.
sam, umirjen, s temi mislimi, čistim svojo gnilo notranjost v nov blog.
na planet lepote nisem sodil.
med ljudi, ki nosijo maske in živijo v slepoti.
ki cenzurirajo.
svoje obraze.
telesa.
meni so vedno bile všeč naravne pičke.
in ne izumetničene.
ljubim ljudi.
in ne pofukanih trendov.
takšno bitch si namažem ne kruh:
“poglejte me, ne rabim kozmetike, da bi me opazili.”
wordpress se počasi učim.
danes sem bil tako trmast, da sem večino slovenskih prevodov z veliko začetnico spremenil v malo.
naučiti se moram še kako bi spremenil bedasto oznako ‘naprej’ v ‘prejšnji vnos’ in ‘nazaj’ v ‘naslednji vnos’, ker zadeva ljudi bega.
a-3 pravi, da bi moral ostati na planetu lepote, ker bi blog bil bolje obiskan.
ali pa vsaj iti na delo.si.
been there.
disappointed.
bloga ne moreš uvoziti, hkrati pa so oklesteni in težko se po njih išče.
bom kar lepo ostal doma.
sem en redkih slovencev, ki si lahko privošči svoj strežnik.
in če bo blog slabo obiskan, ga ne bom več pisal.
bo dokaz, da dober glas seže v deveto vas.
in da blog ne bo dober.
ker se vsako dobro blago samo hvali.
zgodba malega človeka.
pofukanca, ki nikamor ne prileze.
ker ni kurcofaf, nima denarja in ni prasec.
cel dan zasut s papirji.
najraje bi vse poslal v kurac.
koliko dela imam, pa se še zavedajo ne.
vemo lahko samo toliko, kolikor nam je pokazano.
vendar je bilo vse lažje.
še od včeraj me je namreč grela dobra novica.
februarja bo končno na vrsti ponovitev predstave.
danes sem dobro bildal.
naredil sem joške, bicepse in rame.
kar kadilo se je iz mene, ko smo zunaj stali in se pogovarjali.
hrbet me boli.
nekoliko hropem.
morda sem se prehladil.
upam, da nimam kurčevega bronhitisa.
ni čudno ob vseh teh pofukanih čikih.
potreben sem.
fukal bi (kdo pa ne bi?).
pa se mi ne da iti ven.
hkrati sem preponosen, da bi težil bivšim konkubinam.
fuk mi ne vlada več.
čeprav je ženski ne cenejši od moškega.
sem pofukani losos.
remember (plujem proti toku)?
sem popolnoma samostojen moški.
če se mi ne da, če nočem plačevati, prenašati, se ukvarjati, poniževati s fukfehtanjem in podobnimi romantičnimi enodnevno copatarskimi opravili, samo zato, da bi dobil fukat od kakšne res dobre pičke, mi preostane drkanje.
bolje kurac v roki kot pička na strehi.
kar naj jih klati dol.
komur se da.
še vedno, do zdaj, sem se najbolj zadovoljil z emancipirankami.
feministkami.
pridejo, nastavijo pičko, pokadijo čik, poslušajo&govorijo, odidejo pred zajtrkom.
ne težijo s prilagajanjem.
ne sitnarijo.
ni jih potrebno razvajati.
ker so ženske in ne dekleta.
če imaš sladoled, vročo čokolado, šampanjec, karkoli mazljivega, to odpreš zato, da ti ga poližejo s kurca in ne zaradi namena, ki je produkt postavil na prodajno polico.
here, have some of my cock(tail)!
v bistvu mi gredo moški, ki razvajajo ženske, na kurac.
najraje bi vsem tem klasičnim pizdunom razbil gobce.
pljuvajo v veliko skledo, na kateri piše ‘fairplay’.
in ko z žensko opravijo, nikoli ni več preprosta.
vse dobre pičke se rodijo nepokvarjene in so nerazvajene vse do konca najstniških let.
potem pičko, ki si jo fukal kakšno olimpijado nazaj, ko je imela 19 let, vidiš pri novem bmwju, kako čaka na svojega grdega, majhnega, suhega tipa z majhnim kurcem.
in ti več ne odzdravi.
takrat pa se je vsa zaljubljena ovijala okoli tvojega kurca.
res, mislim, da bi bilo potrebno obdavčiti kretene, ki razvajajo ženske.
gre za neenakopravnost ženske z moškim.
ker se ženske ponižuje na nivo otrok.
sovražim klasiko v odnosih.
pizda vam materina!
a, jebat ga, vsakomur svoje.
vedno bolj prepričan sem, da bom v petdesetih srečal nekoliko mlajšo emancipiranko s celulitno ritjo, povešenimi joški, razvlečeno pizdo, vratnimi gubami, želvastim obrazom in vse to primerjal s svojo nesimetrično plešo, jajci do kolen, zakvašenim trebuhom, srbečimi hemeroidi in težavami s prostato.
takrat bo odločujoč faktor ta kurčeva notranjost, na katero pozabljamo.
v primerjavi s trendi družbe ne bo smela biti prevelika realistka.
ker so realistke materialistke in kot take obremenjene z zaslužkom.
vzela si bo čas.
za dolg sobotni fuk brez muk.
konstruktiven pogovor.
projekcijo in vrnitev idej.
izlet v lekarno ob mojem kroničnem bronhitisu.
pizda kakšne bedaste misli.
toda to je blog.
kanta za smeti.
ste gledali gagarinovo pot?
v mali drami.
pred leti.
emeršič in šugman v glavnih vlogah.
pogovorni jezik poln vulgarizmov.
pljuvanje v eno veliko vedro.
kanto za smeti.
za tiste – bolj občutljive.
na igro me spomni televizijska različica.
popolnoma enak ambient.
tekst izreden.
prevod ne samo v slovenščino, ampak direktno v sleng.
iz škotskega uličnega naglasa v pogovornega ljubljanskega.
kurci, pizdolizci, zajebanci, pofukanci…
kdor ne zmore, naj gre ven.
podobno kot s tem blogom.
dosti.
zatežen postajam.
grem na čik.
morda še kasneje kaj napišem…
nazaj.
jutri moram malo pospraviti stanovanje.
razmišljam, da bi nabavil vodni sesalnik.
popoldan sem zmenjen s t-2.
da spoznamo kakšna pičkica je to, ko jo vsi tako hvalijo.
intervju.
zvečer grem gledat člane v novo dvorano.
basket, ki ga moramo zmagati z lahkoto.
zvečer v mkc, potopisec z mehike.
nedelja.
arsenal : manure ob petih popoldan.
zvečer bildamo.
če bo sonce, bo sedel dopoldanski izletek.
brez spremljevalcev.
ali pač.