»kje si bila?«
»je sploh važno?«
»je! ker si moja pička in te imam rad. mislim, da se spodobi, da mi poveš kje si bila…«
»hm…«
»molčiš… in… pizda, se celo smejiš?! vseeno ti je! kaj je s tistim ‘ljubim te’, kaj je s tistim, da si rada z mano, se pogovarjaš, da te pomirjam, da rada fukaš z mano? je človeka težko ljubiti, če je v težavah? zakaj sva fukala, zakaj?! zaradi besed? nimam velikega kurca, nimam denarja, nisem zanimiv, kaj sem?«
»dovolj mi je tvojega nezaupanja in ljubosumja!«
»meni pa je dovolj tvojega organiziranja tega razmerja. takrat in takrat. to in to. sit sem tudi zamujanja, laži in prikrivanja. pizda, lahko bi dvignila telefon in poklicala, mi sporočila, da boš zamudila za eno uro, ker te fuka nekdo drug, pa se moraš prej stuširati, da ga ne bom vohal, ko bom lizal tvojo gnilo pičko!«
»norec labilni, bolan si!«
»ne, čuteč sem. čutim te v tem pofukanem razmerju in tega zate ne morem trditi. ti tega ne znaš, ker si kurčeva ledena gora! misliš, da bom slepo prenašal tvoje flirtanje? neprestano iskanje boljšega moškega?«
»pusti me!«
»ne bom te izpustil, prasica, dokler ne poveš, kje si bila! zdaj se ne boš rešila, kot si se zame rešila bivšega! z mano greš do konca! obljubila si!«
»nor si, pusti me, boli me!«
»ne bom te, dokler natančno ne poveš, kaj si delala danes zvečer!«
»ne bom. midva sva itak mrtva. pleševa ples mrtvecev. okostnjaka izven omare. vsi naju vidijo, le sama sebe ne. nimam te več rada, ker me dušiš. na začetku tega nisem videla, zdaj mi je jasno. to ni ljubezen, ampak dušenje…«
»ljubezen je fuk z drugimi?«
»kdo je prvi začel?«
»priznam, da sem bil ljubosumen, posesiven, da ti nisem zaupal, toda na to sem te opozoril, ker sem čustveno zelo labilen.«
»to ni noben izgovor. zadušil si me s svojo obsedenostjo. angel sem ti bila, ki si mu nadel verig. pusti me!«
»ne bom te, še, pustil… se zavedaš, da se spet pogovarjava?«
»to je zato, ker me siliš v to.«
»vzgoja te ni, te bom pa sam prisilil v to, da se boš pogovarjala s partnerjem!«
»ti nisi moj partner! ti… ti si…«
»ne bi smel biti, pa sem, ker sem naiven. rad imam to rit in joške. spravljajo me obup. predraga si za moja čustva.«
»ubožec nesposobni!«
»kurba nespodobna!«
»kar daj me, prasec, ti veš, kaj mi je všeč…«
»prasica si, moški te samo malo stisne in si že vlažna, poglej se!«
»da! udari me, prefukana kurba sem! daj kondom! se spomniš? kurba sem!«
»briga me, če te je fukal kdo med mano! zmešal bom svojo z njegovo spermo… prvi bom priplaval… boljši sem… pridi sem, kaj se upiraš, pofukal te bom bolje kot on danes!«
»oh… ti je všeč, ko fukaš mojo pičko? poglej se, patetičen si, sploh me ne znaš kaznovati… ah…«
»prasica…«
sreda, 24. januarja 2007
ples mrtvecev (konstrukt)
5 komentarjev »
RSS feed for comments on this post. TrackBack URL
patetično
Komentar by Anonimno — sreda, 24. januarja 2007 @ 19:29
hm.
Komentar by spela — četrtek, 25. januarja 2007 @ 8:49
:P Žebljico na glavico se temu reče. Ali nož v razbolelo rano…
Komentar by t-2 — četrtek, 25. januarja 2007 @ 11:03
jah, niso sam dedci prasci…
čeprav imamo drugačno orožje, nam včasih uspejo nepredstavljive stvari :)
Komentar by ninnna — četrtek, 25. januarja 2007 @ 14:57
Ojoj, imam občutek, da se neki avtor tretjerazrednih pohujšljivih romanov za zdolgočasene gospodinje, ki jim v življenju primanjkuje melodramatičnosti, pravkar obrača v prezgodnjem grobu, kamor ga je spravilo malodušje ob spoznanju, da je vse življenje pisal neprebavljivo sranje, tako kot se je pred dnevi v grobu obračal Platon :)
Komentar by MegWhite — četrtek, 25. januarja 2007 @ 15:41