v soboto zvečer sem bil vabljen na produkcijo tretjega semestra dramske igre in gledališke režije ter dramaturgije akademije za gledališče, radio, film in televizijo. uprizorjeno delo: jim cartwright – dva. preigravali so po dve različici posameznega prizora, saj sta z istim naborom študentov igralcev vsakič delala po dva študenta režiserja.
http://www.agrft.uni-lj.si/aktualno/novice/2007011212280940
v okviru našega mladinskega kulturnega centra nam je uspelo prepričati talentirani mladenki, ki sta se odločili za nadgradnjo svojih sposobnosti na gledališkem odru v študij. to sta lidija sušnik in nika rozman. predvsem slednja je izvrstna in menim, da bo nekoč odlična poklicna gledališka (lahko tudi filmska) igralka.
ob tej priliki sva se s francetom cegnarjem (idejni vodja mkc-ja in režiser, ki ju je odkril), pogovarjala o funkciji mladinskega kulturnega centra. ena od poglavitnih funkcij mkc-jev je, da v ljudeh, ki jih je družba oslepela, najdejo tisto prihodnost v svojem življenju, ki je več ne vidijo zaradi trendov, ki jih narekuje družba. med nami hodi množica talentiranih mladih, ki jim družba sili kariere, ki jim niso pisane na kožo ali pa so celo tako neprimerne, da bi bili vse življenje nesrečni. zdi se mi, da vsaj 80% ljudi v sloveniji opravlja dela, ki jih neradi opravljajo.
mladi, ki so jih odkrili mladinski kulturni centri, pa (žal?) velikokrat v času slave pozabijo na sredino, iz katere izhajajo, vendar je nagrada za delavce v mkc-jih prav uspeh njihovih članov. primer je tudi mlad raper iz skupine s.o.s., ki je v našem centru dobila prostore za vadbo in možnost izdaje svoje glasbene zgoščenke. na začetku svoje glasbene poti so fantje obiskali tudi zapornike in se soočili s svojo prihodnostjo, v katero so bili usmerjeni. pod vsemi temi vtisi problematični mladenič ni zapadel v kriminal, ampak se je sčasoma zaposlil, razmišlja o nadaljevanju šolanja, glasbo pa namesto kriminalnih dejanj uporablja za identiteto svojega nestrinjanja z družbo.
mladinski kulturni centri skrbijo za kritje pomanjkljivosti starševske vzgoje. osnovnim in srednjim šolam to ne uspeva zaradi prevelikega omejevanja svobode mladostnikov. v mkc-jih pa mladi lahko svobodno izražajo svoje zamisli v kreativnosti posameznih sekcij in vse skupaj ponujajo obiskovalcem v obliki produkcije v lastni podpori in organizaciji. s svojim načinom dela mladinski kulturni centri morda rešijo nekaj mladih življenj pred neusmiljenimi zublji odvisnosti.