://gnevnik zdolgočasenega čudaka

sreda, 27. decembra 2006

zmenek

Filed under: aktualno — deuce @ 11:20

po nekaj letih sem spet prekršil svoje prepričanje in premostil svoje strahove ter se udeležil zmenka na slepo.
v teh nekaj mesecih je bil to hkrati tudi prvi zmenek.
očitno mi že dolgo časa v živo nobena ženska ni bila tako všeč, da bi jo povabil na zmenek.
morda pa nisem imel poguma.
in zaupanja v izdelavo prihodnosti.

zakaj zmenek?
moram vse začeti s tipičnim moškim krvavenjem pod kožo?
vedno, ko se srečam z žensko, je to zmenek?
namesto, da bi bil to nekakšen začetek nastajajočega prijateljstva.
morda pa prijateljstvo med žensko in moškim ni prijateljstvo, ampak spolna vzdržnost?
morda.
zato ponavadi to igro vodijo ženske.
one so tiste, ki morajo znati moškega odkloniti v njegovi falični kapaciteti in vzdrževati prijateljstvo.
ker so one tiste, ki se mnogo bolj pisano navežejo na moškega kot moški na njih.
žalostna resnica.
res smo prasci.
toda ženske so nas umazale.
s svojo nesramno fiziologijo.

zakaj zmenek na slepo?
priložnost osebo spoznati preden jo uzreš?
zanimiv način.
ustrezen.
čeprav v tem primeru ni bilo veliko predhodnega spoznavanja.
le nekaj sporočil in pogovorov.
da bi lahko odločil.
in se boril.
za njeno intelektualno naklonjenost.

beseda ‘zmenek’ ji ni bila všeč.
res je bedasta beseda.
toda…
ali ji je bila bedasta slovnično ali vsebinsko?
govorila je nekaj, toda tudi njene misli o tej besedi niso bile pomembne.
razvijal sem svojo različico vse od trenutka, ko je izstopila iz avtomobila…
do takrat sem se bal.
najprej; da sem se morda bil zmenil s psihopatko, ki me zalezuje po medmrežju.
nato; da mi ženska fizično niti pod razno ne bi bila všeč, in da bi bila celo odvratna.
in nenazadnje; da sem se zmenil s tranzvestitom, ki bi rad, da mu zmasiram g točko.
kakšne misli.
beden sem.
toda to sem jaz.
odvratnež in aristokrat.
prdeči pesnik.
smrdeči vrtnar.
človek poln napak in dosežkov.
ki mi jih nihče ne more vzeti.
tako kot trenutnih misli ne.
in paralelnih različic.

in različice teh pričakovanj je razredčilo izstopanje iz avtomobila.
mlajša ženska lepih obraznih potez.
in meni priljubljene višine.
po dolgem času sem bil spet nekoliko zmeden.
woodyallenovski.

in potem…
ljudje se v nekaj sekundah odločimo ali bi ali ne bi seksali z nekom, ki smo ga pravkar prvič videli.
ne tajimo naših misli.
za goli užitek sta dovolj izgled in mimika.
in kaj ima to opraviti z mojim zmenkom?
ker sem v tej kristalni gori potenciranih občutkov do nje začutil tudi nekaj spolnega.
da bi trdil nasprotno, bi lagal.
zakaj lažemo?
in ne govorimo o privlačnosti?
zaradi bontona?
privzgojene hladnosti?

stekel je pogovor.
kontakt se je preselil v začetek nekakšne kolegialnosti.
prijateljstva.
vsake toliko časa sem spet nadel svojo masko.
šarmantnega šarlatana.
pokroviteljskega ženskarja.
ki to ni.
je le majhen fantič, ki želi končati to pofukano metamorfozo.
prestaviti popkovino.
dobiti krila.
izbubiti se.
poleteti.
morda tudi zato zmenek.
ker z vsakim neznancem, ki ga srečamo, ustvarimo svojo zgodbo o uspehu.
neko možnost, v katero naj bi se odnos razvil.
in vse je odvisno od trenutka in kompatibilnosti v njem.
zato bi bilo najbolje, da si ne bi nadevali mask.
odpirali lastnih public relations.
sklicevali novinarskih konferenc za predvidevano občutljive.
samo zato, da bi producirali lep vtis.

zakaj se mi zdi ‘zmenek’ bedasta beseda?
predvsem vsebinsko.
ko slišim to besedo, se zamislim nad pubertetniškim pomenom te besede.
kar naenkrat pred seboj vidim cel kup načrtnih srečanj.
z najrazličnejšimi posredniki.
prijatelji.
telefon.
internet.
televizija.
v naših letih zmenkovanje poteka tako spontano, da so takšni načini postali že bedasti.
v bistvu niti ne gre za zmenek.
vse se zgodi spontano.
seveda vsi mislimo planiti po človeku, ki nas privlači.
vendar se moramo držati nazaj.
kam pa bi prišli, če bi bilo preveč lahko?
kaj niso te igrice spoznavanja zanimive?
ne, niso gordijski vozel.
moč jih je razvezati s stilom, brez sile.
toda aleksander je velik in želi odkriti skrivnost, ki je še nihče ni videl.
vsaj tako, kot on, ne.
žejen je te preklete ženskosti!
zasajanja meča v nožnico.
in s tem priznati nadvlado ženski.
zmagi konkavnega nad konveksnim.

če bi moški dosegli spolno neodvisnost, bomo zapadli v depresijo, regresijo, neustvarjalnost, nakar bomo izumrli.
sam sem se nekoč presegel.
izničil povelja hormonov.
in pot nazaj je pretežka.
pot v stanje naivnosti.
feromonske bebavosti.
srbeče pohotnosti.
v obsedenost s temi prekletimi oblinami.
z očmi.
z lici.
z lasmi.
z vratovi.
s ključnicami.
z dojkami.
z rameni.
z laketi.
z dlanmi.
z boki.
z zadnjicami.
s stegni.
s stopali.
s prsti.
ah…
žensko, ki te ljubim.

1 komentar »

  1. zmenek, beseda, ki ti je zoprna …. pa vseeno lahko prinese toliko lepega in sladkega ….. neznanega .. tisto tipanje v temi na začetku, ko je vsak korak, korak v neznano … in mravljinci in metulji, no ja, zmenek gor ali dol, lahko je zelo hmmmmmm

    Komentar by julka — četrtek, 24. julija 2008 @ 17:59

RSS feed for comments on this post. TrackBack URL

Leave a comment

Powered by WordPress